Življenje išče pot

VEČ ...|14. 5. 2025
Odmevi redovnika in redovnice na izvolitev novega papeža

Ker novi papež Leon XIV. prihaja iz vrst redovnikov avguštincev, smo s. Emanuelo Žerdin, ki je večkrat naša gostja, in salezijanskega inšpektorja Petra Končana vprašali, kako sta doživela njegovo izvolitev kot posvečeni osebi.

Odmevi redovnika in redovnice na izvolitev novega papeža

Ker novi papež Leon XIV. prihaja iz vrst redovnikov avguštincev, smo s. Emanuelo Žerdin, ki je večkrat naša gostja, in salezijanskega inšpektorja Petra Končana vprašali, kako sta doživela njegovo izvolitev kot posvečeni osebi.

papež Leon XIVredovnikiprenova Cerkve

Življenje išče pot

Odmevi redovnika in redovnice na izvolitev novega papeža

Ker novi papež Leon XIV. prihaja iz vrst redovnikov avguštincev, smo s. Emanuelo Žerdin, ki je večkrat naša gostja, in salezijanskega inšpektorja Petra Končana vprašali, kako sta doživela njegovo izvolitev kot posvečeni osebi.

VEČ ...|14. 5. 2025
Odmevi redovnika in redovnice na izvolitev novega papeža

Ker novi papež Leon XIV. prihaja iz vrst redovnikov avguštincev, smo s. Emanuelo Žerdin, ki je večkrat naša gostja, in salezijanskega inšpektorja Petra Končana vprašali, kako sta doživela njegovo izvolitev kot posvečeni osebi.

s. Meta Potočnik

papež Leon XIVredovnikiprenova Cerkve

Pogovor o

VEČ ...|3. 2. 2021
Redovne skupnosti in covid-19

V tokratni oddaji nas je zanimalo, kako so se z epidemijo covida-19 soočili v redovnih skupnostih. S. Mojca Šimenc je povedala, kako se je v prvem valu pri njih za trenutek vse ustavilo, kakšne so bile prve reakcije, kako je to vplivalo na njihovo delo in duhovno življenje. Predstavila je izsledke ankete, v kateri je sodelovalo 134 sester; spregovorila o pozitivnih izkušnjah: od sester v skafandrih do novih oblik apostolata ter se z optimizmom zazrla v prihodnost, ki ni odvisna samo od človeka.

Redovne skupnosti in covid-19

V tokratni oddaji nas je zanimalo, kako so se z epidemijo covida-19 soočili v redovnih skupnostih. S. Mojca Šimenc je povedala, kako se je v prvem valu pri njih za trenutek vse ustavilo, kakšne so bile prve reakcije, kako je to vplivalo na njihovo delo in duhovno življenje. Predstavila je izsledke ankete, v kateri je sodelovalo 134 sester; spregovorila o pozitivnih izkušnjah: od sester v skafandrih do novih oblik apostolata ter se z optimizmom zazrla v prihodnost, ki ni odvisna samo od človeka.

inforedovnikipastoraladuhovnostzdravstvoepidemija

Pogovor o

Redovne skupnosti in covid-19

V tokratni oddaji nas je zanimalo, kako so se z epidemijo covida-19 soočili v redovnih skupnostih. S. Mojca Šimenc je povedala, kako se je v prvem valu pri njih za trenutek vse ustavilo, kakšne so bile prve reakcije, kako je to vplivalo na njihovo delo in duhovno življenje. Predstavila je izsledke ankete, v kateri je sodelovalo 134 sester; spregovorila o pozitivnih izkušnjah: od sester v skafandrih do novih oblik apostolata ter se z optimizmom zazrla v prihodnost, ki ni odvisna samo od človeka.

VEČ ...|3. 2. 2021
Redovne skupnosti in covid-19

V tokratni oddaji nas je zanimalo, kako so se z epidemijo covida-19 soočili v redovnih skupnostih. S. Mojca Šimenc je povedala, kako se je v prvem valu pri njih za trenutek vse ustavilo, kakšne so bile prve reakcije, kako je to vplivalo na njihovo delo in duhovno življenje. Predstavila je izsledke ankete, v kateri je sodelovalo 134 sester; spregovorila o pozitivnih izkušnjah: od sester v skafandrih do novih oblik apostolata ter se z optimizmom zazrla v prihodnost, ki ni odvisna samo od človeka.

Tone Gorjup

inforedovnikipastoraladuhovnostzdravstvoepidemija

Priporočamo
|
Aktualno

Sol in luč

VEČ ...|13. 5. 2025
Kako odpustiti

“Saj bi odpustil pa ne morem.” “Saj sem mu odpustil, toda pozabiti ne morem.” “Vse sem mu odpustila, toda ne morem ga videti.”
Lahko bi nadaljevali s podobnimi izjavami ljudi, ki so bili v življenju hudo prizadeti ponižani, razočarani. Nič lažje ni storilcem, ki jih mučijo težki spomini zaradi hudih prestopkov, na katere ne morejo pozabiti. Nekaj nasvetov, kako odpustiti v tokratni oddaji Sol in luč v kateri smo prebrali nekaj odlomkov iz istoimenske knjige, Kako odpustiti. Izšla je pri založbi Ognjišče.

Kako odpustiti

“Saj bi odpustil pa ne morem.” “Saj sem mu odpustil, toda pozabiti ne morem.” “Vse sem mu odpustila, toda ne morem ga videti.”
Lahko bi nadaljevali s podobnimi izjavami ljudi, ki so bili v življenju hudo prizadeti ponižani, razočarani. Nič lažje ni storilcem, ki jih mučijo težki spomini zaradi hudih prestopkov, na katere ne morejo pozabiti. Nekaj nasvetov, kako odpustiti v tokratni oddaji Sol in luč v kateri smo prebrali nekaj odlomkov iz istoimenske knjige, Kako odpustiti. Izšla je pri založbi Ognjišče.

Tadej Sadar

Za življenje

VEČ ...|10. 5. 2025
Marko Juhant: Pomen dotika se izraža na več ravneh

Z Markom Juhantom, specialnim pedagogom, ki pravi, da je dotik osnova, brez njega ne preživimo, smo se pogovarjali o razsežnostih bližine, spoštljivega dotika in kako je le ta nepogrešljiv tudi pri vzgoji in v partnerskem odnosu. V oddaji so s svojimi izkušnjami in vprašanji sodelovali tudi poslušalci. 

Marko Juhant: Pomen dotika se izraža na več ravneh

Z Markom Juhantom, specialnim pedagogom, ki pravi, da je dotik osnova, brez njega ne preživimo, smo se pogovarjali o razsežnostih bližine, spoštljivega dotika in kako je le ta nepogrešljiv tudi pri vzgoji in v partnerskem odnosu. V oddaji so s svojimi izkušnjami in vprašanji sodelovali tudi poslušalci. 

Nataša Ličen

vzgojaduhovnostodnosipogovordružina

Svetovalnica

VEČ ...|14. 5. 2025
Vrt v maju, po ledenih svetnikih

Ledeni svetniki, Pankracij, Servacij in danes Bonifacij letos niso razočarali in kot kaže bo jutri mokra tudi Zofka. Danes je v vrtnarski Svetovalnici sodelovala prof. dr. Ana Slatnar, redna profesorica na Biotehniški fakulteti v Ljubljani.

Vrt v maju, po ledenih svetnikih

Ledeni svetniki, Pankracij, Servacij in danes Bonifacij letos niso razočarali in kot kaže bo jutri mokra tudi Zofka. Danes je v vrtnarski Svetovalnici sodelovala prof. dr. Ana Slatnar, redna profesorica na Biotehniški fakulteti v Ljubljani.

Radio Ognjišče

svetovanje

Naš gost

VEČ ...|10. 5. 2025
Tomi Janežič

V sobotnem popoldnevu je bil naš gost gledališki režiser Tomi Janežič. Diplomiral in magistriral je na AGRFT iz gledališke režije ter zaključil večletno mednarodno psihodramsko edukacijo. Prvo profesionalno predstavo Equus je na oder postavil leta 1996, od takrat pa je nanizal vrsto uspehov s predstavami, kot so  Človek (po knjigi Viktorja Frankla Kljub vsemu reči življenju Da, Kralj LearPotujoče gledališče Šopalović, Sedem vprašanj o srečiše ni naslova in druge. Je tudi prejemnik nagrade Prešernovega sklada, ki pa je le ena v vrsti številnih nagrad za njegovo delo.

Njegove predstave so gostovale na pomembnih festivalih, kot so Kunstenfestivaldesarts v Belgiji, Bitef v Srbiji in Wiener Festwochen v Avstriji. Kot redni profesor na AGRFT je svoje bogate izkušnje predajal novim generacijam gledaliških ustvarjalcev, predaval pa je tudi v tujini, med drugim v Oslu, Arezzu, Beogradu, Novem Sadu, Lizboni in drugod. Kot gledališki režiser v zadnjih letih v Sloveniji deluje le izjemoma, več režira v tujini, zato ne zamudite priložnosti, da ga pobliže spoznate.

Tomi Janežič

V sobotnem popoldnevu je bil naš gost gledališki režiser Tomi Janežič. Diplomiral in magistriral je na AGRFT iz gledališke režije ter zaključil večletno mednarodno psihodramsko edukacijo. Prvo profesionalno predstavo Equus je na oder postavil leta 1996, od takrat pa je nanizal vrsto uspehov s predstavami, kot so  Človek (po knjigi Viktorja Frankla Kljub vsemu reči življenju Da, Kralj LearPotujoče gledališče Šopalović, Sedem vprašanj o srečiše ni naslova in druge. Je tudi prejemnik nagrade Prešernovega sklada, ki pa je le ena v vrsti številnih nagrad za njegovo delo.

Njegove predstave so gostovale na pomembnih festivalih, kot so Kunstenfestivaldesarts v Belgiji, Bitef v Srbiji in Wiener Festwochen v Avstriji. Kot redni profesor na AGRFT je svoje bogate izkušnje predajal novim generacijam gledaliških ustvarjalcev, predaval pa je tudi v tujini, med drugim v Oslu, Arezzu, Beogradu, Novem Sadu, Lizboni in drugod. Kot gledališki režiser v zadnjih letih v Sloveniji deluje le izjemoma, več režira v tujini, zato ne zamudite priložnosti, da ga pobliže spoznate.

Damijana Medved

spominživljenjegledališčerežiserDodekalogija 1972-1983Evropska prestolnica kulture

Moja zgodba

VEČ ...|11. 5. 2025
Oddaja posvečena 80 letnici konca 2. svetovne vojne

V oddaji Moja zgodba ob 20. uri bomo predvajali nagovore, ki so jih v organizaciji Društva poslancev devedesetih, pripravili uvodničarji različnih nazorskih usmeritev ob 80. obletnici konca 2.svetovne vojne. V pogovoru, ki je potekal preko zoom povezave v ponedeljek, 5. maja so spregovorili predsednik Zveze borcev Marijan Križman, zgodovinar dr. Jože Dežman, zgodovinarka in hči partizana Saša Kos, škofov vikar, duhovnik Bogdan Vidmar in pravnuk žrtev komunističnega nasilja Marko Gruden. Ob tem je treba kot morda najpomembnejše izpostaviti, da se je očitno vzpostavilo zavedanje, da se bomo med seboj morali pogovarjati, poslušati in slišati. 

Oddaja posvečena 80 letnici konca 2. svetovne vojne

V oddaji Moja zgodba ob 20. uri bomo predvajali nagovore, ki so jih v organizaciji Društva poslancev devedesetih, pripravili uvodničarji različnih nazorskih usmeritev ob 80. obletnici konca 2.svetovne vojne. V pogovoru, ki je potekal preko zoom povezave v ponedeljek, 5. maja so spregovorili predsednik Zveze borcev Marijan Križman, zgodovinar dr. Jože Dežman, zgodovinarka in hči partizana Saša Kos, škofov vikar, duhovnik Bogdan Vidmar in pravnuk žrtev komunističnega nasilja Marko Gruden. Ob tem je treba kot morda najpomembnejše izpostaviti, da se je očitno vzpostavilo zavedanje, da se bomo med seboj morali pogovarjati, poslušati in slišati. 

Jože Bartolj

spominpolitikaMarijan KrižmanJože DežmanSaša KosBogdan VidmarMarko Gruden.

Otok

VEČ ...|14. 5. 2025
Obrežja polna tišine

V tokratni oddaji smo prisluhnili poeziji Janeza Pavla II iz njegove pesnitve Obrežja polna tišine.

Obrežja polna tišine

V tokratni oddaji smo prisluhnili poeziji Janeza Pavla II iz njegove pesnitve Obrežja polna tišine.

Gregor Čušin

glasbapoezija

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|14. 5. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 14. 5.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 14. 5.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Pogovor o

VEČ ...|14. 5. 2025
80 let po koncu vojne

Spregovorili smo o zadnjih dnevih druge svetovne vojne v Sloveniji. O razlogih, zaradi katerih je toliko naših družin odšlo na Koroško in v Italijo. Kako so preživljali prve tedne, mesece in leta begunstva? Kaj smo o tem kot narod izgubili? Govorili smo o vrnjenih in pobitih. Tudi o tem, kako je en totalitarni režim zamenjal drugega; kako so taborišča, ki so jih uporabljali Nemci, prevzeli novi oblastniki in jih napolnili z idejnimi in političnimi nasprotniki. Sogovorniki so bili dr. Helena Jaklič, dr. Monika Kokalj Kočevar in Franci Žnidar

80 let po koncu vojne

Spregovorili smo o zadnjih dnevih druge svetovne vojne v Sloveniji. O razlogih, zaradi katerih je toliko naših družin odšlo na Koroško in v Italijo. Kako so preživljali prve tedne, mesece in leta begunstva? Kaj smo o tem kot narod izgubili? Govorili smo o vrnjenih in pobitih. Tudi o tem, kako je en totalitarni režim zamenjal drugega; kako so taborišča, ki so jih uporabljali Nemci, prevzeli novi oblastniki in jih napolnili z idejnimi in političnimi nasprotniki. Sogovorniki so bili dr. Helena Jaklič, dr. Monika Kokalj Kočevar in Franci Žnidar

Tone Gorjup

politikaživljenje

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|14. 5. 2025
Maša za Florjana Auserja

V slovenski cerkvi svetega Rafaela v Merrylandsu v Sydneyju v Avstraliji bo tamkajšnji slovenski župnik frančiškan p. Darko Žnidaršič jutri ob pol enajstih dopoldne po krajevnem času daroval pogrebno sveto mašo za pokojnega Florjana Auserja. Bil je lastnik, urednik in oblikovalec Glasa Slovenije, revije, ki je najprej izhajala v tiskani obliki, sedaj pa je to spletna stran Stičišče avstralskih Slovencev. Več let je bil tudi predstavnik Slovencev iz Avstralije v Svetu Vlade Republike Slovenije za Slovence po svetu. Po njegovi zaslugi, delavnosti in odprtosti je veliko digitaliziranega gradiva iz življenja rojakov v Avstraliji že v Arhivu RS v Ljubljani. Florjan Auser je zadnja leta živel v Sloveniji, večkrat pa je bil v svoji drugi domovini Avstraliji. V četrtek po veliki noči je v 77-tem letu življenja v bolnišnici v Melbournu umrl za posledicami možganske kapi. Pokopan bo v Sloveniji.

Maša za Florjana Auserja

V slovenski cerkvi svetega Rafaela v Merrylandsu v Sydneyju v Avstraliji bo tamkajšnji slovenski župnik frančiškan p. Darko Žnidaršič jutri ob pol enajstih dopoldne po krajevnem času daroval pogrebno sveto mašo za pokojnega Florjana Auserja. Bil je lastnik, urednik in oblikovalec Glasa Slovenije, revije, ki je najprej izhajala v tiskani obliki, sedaj pa je to spletna stran Stičišče avstralskih Slovencev. Več let je bil tudi predstavnik Slovencev iz Avstralije v Svetu Vlade Republike Slovenije za Slovence po svetu. Po njegovi zaslugi, delavnosti in odprtosti je veliko digitaliziranega gradiva iz življenja rojakov v Avstraliji že v Arhivu RS v Ljubljani. Florjan Auser je zadnja leta živel v Sloveniji, večkrat pa je bil v svoji drugi domovini Avstraliji. V četrtek po veliki noči je v 77-tem letu življenja v bolnišnici v Melbournu umrl za posledicami možganske kapi. Pokopan bo v Sloveniji.

Matjaž Merljak

družbarojaki